Dotik se zgodi veliko pred fizičnim stikom. V času med začetkom dotika in začetkom fizičnega stika se dogajajo Druge kože. Recimo že to besedilo je začetek dotika Drugih kož in oseb, ki bomo prišle v stik s prostorom Kulturnega inkubatorja, kjer se bodo dogajale Druge kože, ki jih napoveduje to besedilo.

»Zame Druge kože kljub svoji hibridnosti ostajajo performans, le performans drugačne vrste, namreč takšen, do katerega imamo dostop vedno in povsod, saj je najbolj naš, hkrati pa najbolj skupen: tiho nam prišepetava, da bomo – če bomo znali ostati s samimi seboj, v svoji koži, če ne bomo vedno znova pobegnili v gledanje – znali obsta(ja)ti tudi z drugimi.« zaključi recenzijo Drugih kož Jaka Bombač na aplavz.art

»Prek verbalnih predlogov, ki jih daje DISKOlektiv, se sprva ovemo razporejenosti teže, nato vseh variant in variacij dotika, tudi tistega s tlemi ter tega z zrakom. Negativne prostore, ki jih običajno dojemamo kot izpraznjene, DISKOlektiv prikliče v zavest kot polne. Prazna dvorana je vedno polna zraka in prahu, včasih svetlobe, ki nanjo meče sence kompleksnih oblik.« pa pravi Metod Zupan na neodvisni.art

Foto: Sunčan Stone

Koreografija: Oblačila
Oblikovanje oblačil, uprizarjanje, sokoreografija, scenografija, kostumografija, oblikovanje luči, zvok in kar je še tega: DISKOlektiv, Barbara Kukovec, Rob Canning

Produkcija: idto.upri.se
DIS-KO-produkcija: Svet in Principlay

S podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana

V sodelovanju z zavodom Bunker (Ljubljana), društvom Škuc (Ljubljana), društvom Krog (Celje), Kulturnim centrom Q (Ljubljana), Rareco (Albanella), L’Ex Asilo Filangieri (Neapelj) in P.A.R.C. – Performing Arts Research Centre (Firence), projekt Vzdolž poti in Pfefferberg Theater (Berlin), pa še Plesni centar Tala (Zagreb), Nagib (Maribor), Magacin (Beograd)