DISKOrespondence so plesna predstava DISKOlektiva in M. DISKOlektiv poje, M pleše.
DISKOrespondence so predstava o povezavah med dvema stvarema kot recimo v stavku “Z abstraktnimi korespondencami je včasih težje rokovati kot s konkretnimi”
DISKOreografija: Večnost
Ples: M
Glas: DISKOlektiv
Produkcija: International Dance Terrorist Organization
DISKOprodukcija: Svet

Vsaka DISKOrespondenca za temo vzame eno izmed scen M in se preko slovesa od te scene uri v poslavljanju.
Material za ples in petje je ves material od M (besedila, foto, video, telesa, odnosi, okoliši, formati). M ima 81 scen izhodiščno, dejansko pa 71.
Po telesu in okolici se mi mota 39. Pa sem včeraj preveril, koliko imaš Marjeta še do 82. rojstnega dne in je 243 dni. 243 je 3 na 6. 81 je 3 na 5. Veste, da imam rad matematiko (sedaj sem se spomnil matermatiko hihi) in da imam rad na-ključ-ja.
Eden izmed zadnjih formatov M je bilo dopisovanje. Pa sem to spojil s svojim zadnjim umetniškim imenom DISKOlektiv in je prišlo ven DISKOrespondence.

M, 39, DopisovanjeM in DISKOlektiv so vsi botrovali nastanku 81 DISKOrespondenc.
Najprej sem se ustavil pri tem, da je to preveč zame in za tebe, Marjeta, a sem vztrajal in navdih za obliko našel pri Tikdoju. Namreč, da gre za vabilo.
Torej, vabim vas, da se vključite, kakor čutite, da bi se priključile, kadarkoli, ni treba 81-krat 🙂 Vsako DISKOrespondenco bom najavil uro in prostor, kjer se bo dogajalo.
Priključite se lahko na kakršenkoli način. Ne rabite biti zraven ves čas izvedbe, lahko ste tudi v časovnem zamiku, ki ni zamik. Pomeni, da ni nujno, da ste z mano v istem času in istem prostoru, da prisostvujete DISKOrespondenci, niti, da traja kronološko prisostvovanje DISKOrespondenci 81 minut.
To je predlog, ki si ga dajem samemu sebi in vas o njem obveščam in vanj vabim.
In del prisostvovanja je, da naredite dokumentacijo te DISKOrespondence, torej, znotraj časa, ki ga posvetite temu. Dokumentacijo naredite v kakršnikoli obliki in jo pošjete preko spleta, preko pošte ali preko drugega medija (recimo, pripnete dokumentacijo na določeno frekvenco ali mesto v vesolju hihi)

Vabim vas, da se z menoj urite v slovesu pred slovesom.
Ja, govorim o smrti.
Vseh nas.
O minljivosti.
Preverjam, kaj je zaključek?
Živeti dalje pomeni zaključevati?
Je zaključevanje dejansko napredek?
Korak naprej?
Je pogled nazaj dejansko pogled naprej?
Ali se da iti naprej pred zaključkom?
Se da zaključit pred zaključkom?
Ali ni vse skupaj zaključevanje?
Ali pa je samo zaključevanje in je enako začenjanju?
Spočetju?
Zato DISKOrespondence imenujem urjenje v slovesu pred slovesom.
Povzemam.
Izvedli bomo 81 Diskorespondenc do 15.7.2020, ko bo Marjeta dopolnila 82. leto življenja.
Vabim vas, da se mi kdaj pa kdaj priključite pri DISKOrespondencah, ni potrebno v istem časi in prostoru ali dolžini. Za temo določene DISKOrespondence si vzamete nekaj iz M: spomin, dejstvo, fotografijo, zapis, preblisk… Pomembno je, da je povezano z M.
V času, ki ga posvetite DISKOrespondenci, naredite tudi dokumentacijo te DISKOrespondence v kakršnikoli obliki ter mi jo pošljete na discollective@upri.se, pošljete po pošti, mi jo izročite osebno ali na drug način.

DISCOrrespondence is a dance performance by DISCOllective and Marjeta Kamnikar. DISCOllective sings, Marjeta dances. Tapping for correspondences of any kind.
DISCOrrespondence is a dance performance of a connections between things, like in a sentence “Abstract correspondences are sometimes more difficult to handle than the concrete ones.”
It’s a disco of correspondences.
Take at least two things, notice correspondences.
Play them out.
Together with others.
Welcome to join us anytime, anyplace.
18.4.2020
So, here we are, needless to say it is still quarantine time. So, here we are, working on the M again, the documentary and documenting game of meetings. This name of the game has changed over the time. What was it again? A performance about something it is not possible to verify, non-verifiable. The thing that is not verifiable is this moment. When it succeeds in not being verifiable even when it is incessantly verified by the audience and the author, then it becomes and event.
Yes, what is with that idea of an event? Well, as we put it, when the moment succeeds to created its own documentation, becomes an event. It seems like more a philosophical statement then artistic statement. Actually it pretends to be playful first of all, then artistic and then maybe philosophical. But then again it pursues non-verifiablity. So, it will definitely have some trouble being philosophical. Verifiable is a mode of repetition. Also non-verifiable is a mode of repetition. But that is not so obvious. The non-verifiable displaces repetition just enough far it still can be considered as a repetition, that is on the edge of being dismissed as a mode of repetition.
How is that pertinent to M? It is actually what is running under the bonnet of M. It has to do with discernability, security, believing in the illusion that we know (something or what we are doing). It is a praise to unknown and the unknowable. And praisal is immediately transformed to action: we listen even more to what is emergine has got to say to us, if anything and if it is addressed to us (or we presume it is addressed to us).
Habits that we do not want to change turn into prejudice. Habits that we do change turn into innovation.
